Kako deluje sluh in kakšen je pomen sluha
Svet, v katerem živimo, je svet slišečih. Prilagojen je ljudem, ki dobro verbalno komunicirajo. V primeru težav s sluhom nastopi vrsta težav, če si naglušna oseba to prizna ali ne.
Izguba sluha velja za težjo prizadetost kot izguba vida, kajti slušni kanal je glavni vir pridobivanja informacij. Izguba sluha človeka tudi bolj osami. Naglušna oseba, ki se odreka slušnemu pripomočku ima lahko zato velike težave na komunikacijskem, družbenem in čustvenem področju.
Sluh omogoča komunikacijo in prepoznavanje glasov, ki sestavljajo bistven del našega vsakdana. Uho, nam omogoča da sluh nenehno uporabljamo, njegovo delovanje pa se nam zdi samoumevno in o njem sploh ne razmišljamo. Naglušnosti ne gre podcenjevati, saj sluh omogoča kakovostno komuniciranje z družbenim okoljem. Prav tako se ne sme pozabiti, da je potrebno sluh uriti in če se mu odrekamo, pride do dodatnega upada slušnih sposobnosti; predvsem sposobnosti ločevanja glasov in zmožnosti razumevanja govora.
Večinoma naglušnosti ne opazimo takoj, saj se pojavi postopoma. Nekateri naglušni ljudje celo trdijo: “Dobro slišim, le razumem ne vsega’’ in tako večinoma krivijo druge, da ne govorijo razločno. Kako pomembno vlogo v našem življenju igra sluh, se dobro zavemo šele takrat, ko ne slišimo več dobro. Izguba sluha lahko pretrga našo vez z zunanjim okoljem, nas osami in onemogoči normalno sporazumevanje. Če se naglušnosti ne da odpraviti z zdravljenjem, se naglušni s svetom lahko ponovno poveže s pomočjo slušnih aparatov, ki so natančno prilagojeni posamezniku in njegovi slušni okvari.
Kako deluje sluh:
Uho je občutljivo čutilo z velikim razponom delovanja. Če je uho zdravo, lahko v tisočinki sekunde utiša ali okrepi, posreduje ali predela zvočne valove v frekvenčnem območju od 20 do 20.000 Hz.
Uho je razdeljeno na tri funkcionalne dele: zunanje, srednje in notranje uho. Zvok, ki ga sprejme zunanje uho, se preko srednjega ušesa prenese v notranje uho, kjer se pretvori v vibracije. Te vibracije se prenesejo v polža, ki je del notranjega ušesa. To je polžu podoben organ, ki je napolnjen s tekočino in vsebuje na tisoče majhnih dlačnic. Ko vibracije potujejo skozi polža, vzvalovana tekočina ob tem zaniha dlačnice. Nihajoče dlačnice ustvarjajo električno–živčne impulze, ki se preko slušnega živca prenesejo v možgane, ki jih zaznajo kot zvok. Zato lahko celo rečemo, da poslušamo z ušesi, slišimo pa z možgani.
Kdaj po pomoč?
Po pomoč se moramo obrniti, če opazimo, da z našim sluhom nekaj ni vredu. Kdaj se dogaja nekaj sumljivega, najbolje vemo sami.
Če zaznamo nekaj, kar nas moti, omejuje in večkrat dnevno preusmeri našo pozornost, pa naj gre za slabši sluh, bolečino, vrtoglavico, nenadno piskanje ali slabše gibanje obraza, je smiselno obiskati zdravnika. Ob vsaki motnji, ki se zdi neobičajna, tudi če težave niso zelo hude, posvet s strokovnjakom ni odveč; sploh, če težava vztraja, se pojavi večkrat ali se stopnjuje. Izbrani zdravnik opravi osnovni pregled in če odkrije težavo, ki je ne more rešiti sam, bolnika napoti k specialistu ORL.