Prehlad je nalezljiva okužba zgornjih dihalnih poti, ki jo povzročajo različni virusi. Ker je virusov, ki povzročajo prehlad, zelo veliko in ker se razvijajo vedno novi, človeško telo ne more razviti odpornosti proti vsem virusom prehlada. Zato so prehladi pogosta, ponavljajoča se obolenja. Za otroke, ki so v vrtcih, ni nič neobičajnega, če prebolijo do dvanajst prehladov letno, odrasli do pet.

Znaki prehlada so: boleče žrelo, zamašen nos, izcedek iz nosu, redkeje se jim pridružijo še hripavost, kašelj in povišana telesna temperatura. Težave trajajo sedem do deset dni.

Virusi prehlada se prenašajo večinoma z rokami, ki so onesnažene z virusi. Oseba, ki je prehlajena, si z robčkom obriše nos, nato pa se rokuje z drugo osebo, ki si virus zanese na sluznico ustne votline, nosu, očesno veznico. Virusi prehlada preživijo več ur na različnih predmetih, kot so kljuke, pisala, denar.

Z dotikom teh predmetov se okužba prenaša dalje. Kašljanje in kihanje imata pomembno vlogo pri prenosu virusov prehlada. Ob kihanju in kašljanju se v okolico sprosti oblak virusnih delcev, ki se nato počasi usedajo na predmete. Nizke zunanje temperature in mraz nimajo velikega pomena za širjenje virusov, pač pa se v hladnih dneh več zadržujemo v zaprtih prostorih, v bližini drugih ljudi. Prenos virusov je med množico ljudi olajšan. Zaradi istega razloga so bolj ogroženi tudi otroci v vrtcih ali prebivalci domov za ostarele.

Za preprečevanje prenosa okužbe je najpomembnejša dobra higiena, predvsem pogosto in natančno umivanje rok. Oboleli naj ostane doma in se izogiba množicam ljudi, da ne bo prenašal bolezni. Tudi v hladnih dneh se zadržujmo in gibajmo v naravi.

Bolniki naj počivajo, zaužijejo naj veliko tekočine in si pripravijo vlažne inhalacije. Spalni prostori naj ne bodo pretopli in suhi. Ob zamašenem nosu se priporoča uporaba fiziološke raztopine za nos in dekongestivnih kapljic ali pršila za nos, ki jih lahko uporabljamo tri do pet dni. V primeru povišane telesne temperature naj bolniki zaužijejo tableto za znižanje le-te- ob bolečinah v žrelu lahko uporabijo lizalne pastile ali pršila, ki lokalno zmanjšajo bolečine v žrelu in delujejo protivnetno.

Prehlada ne zdravimo z antibiotiki. Antibiotiki so učinkoviti le pri zdravljenju bakterijskih okužb, prehlad pa je virusna okužba. Če ob prehladu jemljemo antibiotik, s tam lahko tudi škodujemo, okrnimo normalno, koristno bakterijsko floro našega telesa, razvijejo se odporne bakterije na antibiotik, lahko pa se pojavi tudi alergijska reakcija našega telesa na antibiotik. Zato je pomembno, da je uporaba antibiotikov omejena le na bolezenska stanja, kjer je to nujno potrebno.

Včasih prehladu lahko kot zaplet sledi bakterijska infekcija, tedaj je potrebno zdravljenje z antibiotikom, ki ga predpiše zdravnik in ga je treba jemati natančno po navodilih zdravnika.

Če povišana telesna temperatura vztraja več dni, je treba obiskati zdravnika. Zdravnika naj obišče tudi bolnik z bolečinami v žrelu in brez drugih prehladnih znakov, kajti tedaj je verjetneje, da ima angino. Če se pojavijo bolečine v licih, zobeh, gnojav izcedek iz nosu in glavobol, ki se ojača ob sklanjanju, gre najverjetneje za vnetje obnosnih votlin kot zaplet prehlada, treba je obiskati zdravnika. Tudi akutno vnetje srednjega ušesa se lahko pojavi kot zaplet prehlada, še posebno pri malih otrocih. Če dojenček ali mali otrok še ne zna izpihati nosu, je priporočljivo za čiščenje nosu uporabiti priročen baterijski aspirator za nos.