Področja ORL

UHO
Izguba sluha vpliva na enega od desetih ljudi. Domena otorinolaringologov je zdravljenje motenj ušesa. Usposobljeni so tako v medicini, kot tudi za kirurško zdravljenje izgub sluha, vnetja ušes, motenj ravnovesja, zvonjenja v ušesih (tinitus) in nekaterih motenj karnialnega živca. Otorinolaringologi zdravijo tudi prirojene motnje zunanjega in notranjega ušesa.Zgradba delov našega slušnega aparata je prilagojena zbiranju, prevajanju, izbiri dražljajev, zbujanju receptorjev in zaznavi ter skladiščenju spominov zvočnih in ravnovesnih dražljajev. Človeški uhelj nima v primerjavi z živalskimi uhlji pomembnejše vloge za zbiranje slušnih dražljajev, prav gotovo nobene pri prevajanju visokih tonov. Tega ne moremo trditi za nizke tone. Nemara ima važnejšo vlogo za določitev izvira zvoka. Zunanji sluhovod ima dvojno vlogo: prevaja zvočne valove do bobniča, še pomembnejša pa je njegova varstvena vloga. Zrak v sluhovodu ima stalno temperaturo in varuje srednje uho pred velikimi temperaturnimi spremembami. Ušesno maslo vlaži in masti kožo sluhovoda ter bobnič in ju ohranja prožna. Dlačice ob vhodu pa lovijo prah in mu preprečujejo pot v notranjost. Mnogo večji pomen za prenos zvočnih valov ima bobnič. Zvočni valovi se prenašajo skozi zrak zunanjega sluhovoda, zanihajo bobnič v celoti ali le delno, odvisno od števila zvočnih nihajev v sekundi. Nihanje bobniča se po slušnih koščicah prenaša na perilimfo. Slušne koščice so oblikovane tako, da delujejo kot vzvod in zato spremenijo kakovost nihanja. Po zakonu vzvoda se gibanje z veliko amplitudo in majhno silo spremeni v gibanje s precej manjšo amplitudo in večjo silo. Mišici srednjega ušesa delujeta skladno. Pri močnih šumih, ki sicer okvarjajo spiralni organ, utrjujeta bobnič in slušno verigo ter tako zmanjšujeta nihanje stremenca in s tem tudi možnost, da bi se ti nihaji neoslabljeni prenesli v notranjost. Tuba auditiva prezračuje srednje uho. Faringalno ustje je normalno zaprto; pri požiranju, zehanju in govorjenju pa m. tensor veli palatini odmakne zadnjo steno od sprednje in ga tako odpre. Le izravnan zračni tlak na obeh straneh bobniča omogoča njegovo optimalno nihanje. Zvočne valove prenaša zrak po sluhovodu na bobnič in po koščicah v labirint. Ta pot zvočnih valov je najintenzivnejša in fiziološka ter je aerotimpanalna. Kranialno pot pa uporabljamo pri glasbenih vilicah in kostni slušalki avdiometra. Zvočni dražljaji zdaj obidejo srednje uho in se po lobanjskih kosteh prenašajo naravnost v perilimfo. Torej obstajajo štiri stopnje zvočnega dojemanja. Prva stopnja je mehanično prevajanje zvočnih dražljajev po prevodnem aparatu. Dogajanja druge stopnje najlažje pojasnimo tako, da se v čutnicah spiralnega organa nihalna mehanična energija spremeni v energijo živčnega vzburjenja. Na tretji stopnji se te električni dražljaji impulza prevajajo v po slušnem živcu v možgane. Četrta stopnja je zavestna obdelava zvočnega dražljaja.

NOS
Pri približno 10 odstotkih ljudi na svetu se razvije kronično vnetje sinusov vsako leto, kar je ena izmed najbolj pogostih zdravstvenih težav. Nega nosne votline in sinusov je eden od glavnih področij otorinolaringologov. Težave na področju nosne vključujejo alergije, motnje voha, polipe in oviro nosne sluznice zaradi razširjenega septuma. Nos opravlja troje pomembnih dejavnosti: dihalno, govorno in vohalno. Dihalna je mnogostranska. Nos je vhod v dihalne poti. Večji del vdihanega zraka gre med sredno in spodnjo školjko proti hoanam. Tok izdihanega zraka pa gre nekoliko nižje in v nasprotno smer. V nosnih votlinah se vdihani zrak čisti, greje in vlaži. Nos pripravlja vdihani zrak za nadaljnjo pot. Nosna sluznica opravlja poglavitni del tega dela. Večje delce prahu že ob vhodu v nos prestrežejo drobne dlačice, glavno čiščenje pa opravijo cilije, ki prah on drobne tujke z gibanjem odplavljajo v epifarings do meje ciliranega epitelija, od koder jih izpljunemo. Za nemoteno delo morajo biti prekrite s sluzjo, ki jo izločajo nosne žleze. Sluz sestavljajo pretežno voda, beljakovine, mast in soli. Naloga sluznice je torej, da vdihani zrak primerno ovlaži. Pri dihanju skozi usta ne vzdražimo receptorjev v nosu in tako izostanejo tudi refleksni mehanizmi. Zaradi tega je dihanje skozi usta površno, čeprav bi lahko vdihnili več zraka kot pri dihanju skozi nos. Govorna funkcija nosu je njegovo delovanje kot resonančni prostor. Ko izgovarjamo soglasnika N in M, ostane nosno žrelo odprto, ne zapremo ga proti ustni votlini, tako da zrak delno uhaja skozi nos. Zato imata soglasnika pri normalni izgovorjavi nosni prizvok in ju tudi imenujemo nosnika. Nosna resonanca tudi sicer bogati glas. Vohalna dejavnost nosu še do danes ni čisto razjasnjena. O tem je več teorij in hipotez, a jasno je smo to da morajo molekule, ki jih vohamo priti v stik s sluzjo na površini olfaktornega področja nosu in da mora dišeča snov biti hlapljiva.

GRLO
Komuniciranje (govor in petje) in prehranjevanje sta vključena v to področje. Specifično za otorinolaringologe je strokovno znanje pri obvladovanju bolezni grla, glasilk in zgornjega dela prebavnega trakta ali požiralnika, vključno z motnjami glasu in požiranja. Grlo ima tri dejavnosti: dihalno, govorno in zaščitno. Z abdukcijo glasilk se glotis široko odpre in zrak lahko skozi grlo nemoten prehaja v pljuča. Pri govoru sta glasilki napeti in se njuna prosta robova prilegata. Ne samo pri dihanju in govoru, grlo sodeluje tudi pri požiranju in preprečuje, da bi hrana zašla v dihalna pota tj., njegova zaščitna funkcija. Naloga sapnika pa je, da dela zraku pot v pljuča oziroma iz pljuč.

 

ŽRELO
Žrelo ima več dejavnosti, najpomembnejši pa sta goltanje in dihanje. V požiralniku se križajo dihalne in prebavne poti. Žrelo aktivno sodeluje predvsem pri goltanju, medtem ko se zrak iz nosne votline v pljuča skozenj le pretaka. Pri požiranju se mehko nebo dvigne in zapre nosno žrelo, hkrati pa se podjezična kost pomakne naprej in navzgor, s seboj potegne grlo, ki ga prekrije poklopec; kontrakcijski val žrelnih zažemalk potuje od zgoraj navzdol in ob tem potiska hrano pred seboj v požiralnik. Žrelo sodeluje pri govoru kot resonančni prostor, pravilna tvorba glasov je med drugim odvisna tudi od pravilne dejavnosti mehkega neba. Temeljna dejavnost požiralnika je prenašanje hrane v želodec.

 

GLAVA IN VRAT
Področje med glavo in zgornjo odprtino prsnega koša je vrat. To območje telesa vključuje pomembne funkcije vida, vonja, sluha in izgled obraza. Skozenj potekajo laringotrahealna cev in žrelo s požiralnikom ter velike vratne žile in živci. Vratne organe obdajajo in varujejo vratne mišice, ki vratu obenem omogočajo dobro gibljivost. Med kožo in površinsko polo vratne fascije leži podkožna vratna mišica, ki sega od spodnje čeljusti pod sprednjo stran ključnic. Vratni organi (žrelo, požiralnik, grlo, sapnik in ščitnica) ležijo v visceralnem prostoru, ki je med srednjo in globoko polo vratne fascije ter ga navstran zamejuje septum, ki ga globoka pola vratne facije pošilja navzpred. Če opazujemo vrat, vidimo, da so nekatere mišice dobro vidne ter spredaj in na obeh straneh omejujejo posamezna področja, katerih poznavanje je pomembno pri raznih operacijah na vratu.