Otorinolaringologíja ali tudi otorínolaringologíja (iz latinščine preko grščine, kjer gre za sestavljanko ωτορινολαρυγγολογία: οὖς ous (rod.: ὠτός otos), “uho”, ῥίς rhis, “nos”, λάρυγξ larynx, “grlo” in -λογία logia,) je veja medicine, ki deluje na področju zdravljenja bolezni in poškodb glave, grla, vratu, nosu in ušes. Otorinolaringologi se ukvarjajo tudi z estetsko kirurgijo obraza in vratu. Zdravnik specialist, ki deluje na tem področju, se imenuje otorinolaringolog.

Razvoj otorinolaringologije

Otorinolaringologíja se je sorazmerno pozno razvila v samostojno vejo medicine. Njen začetek je bil tesno povezan z vprašanjem, kako v človekovem organizmu osvetliti ozke in globoke votline, s katerimi imamo opraviti. Odboj svetlobe s čelnim zrcalom skozi sluhovod na bobnič in v nosno votlino ter gledanje grla v laringalnem zrcalu so bili odločilni dejavniki za nastanek otorinolaringologíje, ki je danes izredno pomemben del medicine.

Diagnostika v otorinolaringologiji je napredovala z uvajanjem fizikalnih metod v medicino, kar je bilo povezano z iznajdbo otoskopa in oftalmoskopa leta 1851 in je bilo zelo pomembno za klinično in operacijsko medicino. Nadaljevala so se odkritja endoskopskih preiskovalnih metod in iznajdbe, ki so bile zasnovane na genialnih zamsilih frankfurtskega zdravnika Philippa Bozzinija. Poleg laringoskopa so bile v prakso uvedene še ezofago-, gastro- in rektoskopija. Te preiskovalne metode so bile pozneje še izpopolnjene in so v medicini dobile posebno mesto.

Sluh je preiskoval nemški otolog H. Rinne in po njem je bila poimenovana tudi preizkusna metoda (RInnejev preizkus). V klasični medicini je bil pomembna osebnost Armand Trousseeau, ki je prvi izvedel traheotomijo in jo leta 1851 opisal v monografiji. Friedrich von Troltsch je izdelal instrument z zrcalom za ogledovanje ušesnih in žrelnih votlin. Za osvetlitev so sprva uporabljali sončno svetlobo, pozneje svečo, petrolejko in plinsko svetilko, vse dokler ni vseh teh virov svetlobe zamenjala žarnica. Turck in Czermak imata neprecenljive zasluge, da je pregled grla z zrcalom postal vsakdanja praksa v medicini.

Danes so metode in instrumenti, ki jih uporabljamo pri temeljnih otorinolaringoloških preiskavah, izpopolnjeni do podrobnosti. V naravni velikosti ali povečane, neposredno ali posredno lahko opazujemo vse telesen votline, ki ima z njimi opraviti specialist za ušesa, nos in grlo.